Prečenje Ponc, 2274 m, Slovenija (11.09.2010)

 

Na tokratno turo smo se Lado, Robi in Branko podali iz Belopeških jezer. Od avta smo krenili po gozdu in sledili "markacijam" (rdečim pikam ;-) ) proti vstopu v ferato Via della Vita (včasih se je ta ferata imanovala Via della Morte). Vstop v ferato zahteva nekaj moči v rokah, vseskozi pa je kar zračna. Ko smo prišli do konca ferate, smo krenili desno do bivaka Tarvisio, kjer je sledila malica. Nadaljevali smo nazaj proti izstopu iz ferate in naprej proti Vevnici. Na sedlu pod Vevnico srečamo Borisa Likarja, s katerim smo bili skupaj na Elbrusu. Po kratkem pogovoru nadaljujemo preko Vevnice na goro Strug. Vseskozi imamo lepe razglede na Mangart, Jalovec in Mojstrovke. Prečimo naprej na 2242 m visoko Zadnjo Ponco, kjer se nam odprejo lepi pogledi na dolino Tamar, nato smo se spustili v Rdečo škrbino in zopet vzpeli na 2228 m visoko Srednjo ponco. Pot smo nadaljevali na Planiško škrbino, iz nje pa na 2274 m visoko Visoko Ponco, kjer je bil naš cilj. Čakalo nas je še "le" 900 višinskih metrov spusta do koče Zacchi, na zasluženo pivo. Pot od Struga do Rdeče škrbine, kjer je tudi najbolj izpostavljen del na poti ni varovana oz. so jeklenice potrgane! Celo prečenje moraš slediti obledelim "rdečim pikam". Celotna tura z vsemi postanki je trajala 12 ur.

B.DULAR

Smerna tabla pri koči Zacchi.

Proti ferati Via della Vita.

Kjer sonce nikdar ne posije.

V osrčju ferate.

Bivak tarvisio pod Malim Koritniškim Mangartom: Robi Umek, Ladi Kodrič in Branko Dular.

Robi v akciji.

Jalovec s kapo.

Proti Poncam.

Fotografije si lahko ogledate v naši GALERIJI.

na vrh

mouseover