Monte Rossa, Švica

(23.07. - 26.07.2011)

Dolgovi!

Dolgovi čakajo, pa ne tisti v banki, ampak tisti v vrsti še neosvojenih 4-tisočakov. Minili sta dve leti od zadnjega obiska pogorja Monte Rossa, od takrat so ostali neosvojeni vrhovi lažje kategorije. Tako sva se člana ŠD Gorniki Brestanica Boris in Boštjan čez vikend, katerega sva podaljšala v delovni teden, odpravila in osvojila manjkajoče člene v osvajanju 4-tisočakov Monte Rosse.

Cilj: Osvojitev sedem vrhov, realizacija 5 štiritisočakov.

Z avtom iz SLO v dolino oziroma kraj Alagna Valsesia (8 ur) in nato z gondolo na 2980m visok prelaz Passo Salati, kjer se dejansko začne tura. Preko skalnega pobočja in ledenika, do izhodišča koča Gnifeti 3647m začenjava svoj osvajalski pohod. Skoraj vsi planirani 4 tisočaki so lahko dostopni, tako rekoč pohodni, začneva na Parrotspitze 4432 m in Ludwigshohe 4341 m. Vzpon na prvega je bil zaradi orkanskega vetra vse prej kot lahki. Sunki so na vršnjem grebenu dosegali velike hitrosti, zato ga je bilo potrebno dobesedno prejahati. Sosednji Ludwigshohe pa pravo nasprotje, brezveterje s soncem obsijano, razdalja med njima je le cca. 200 m metrov.

Drugi dan sva opravila naskok na Balmenhorn 4167 m, katerega niti nebi štel med štiritisočake, saj zeva kot nekak skalni rogelj iz prostranega ledeniškega sestava Monte Rose. Na vrhu se kiti velik bronast kip Jezusa. Edini pravi hrib je Schwarzhorn 4321 m, na katerga sva zlezla lahko (plezanje do 50 stopinj v snegu/ledu), spust pa je zahteval malo večje pozornosti, predvsem zaradi možnosti zdrsa, ki se konča v ledniški razpoki pod hribom. V popoldanskm času sva osvojila še Vincentpyramido 4215 m, sicer najlažje dostopen štiritisočak.

Cilj je bil osvojiti še Punto Gordiani 4046 m in Shneedomspitze, vendar zaradi pomanjkanja časa in poslabšanja vremena ostajata neosvojena.

B.KERLE