Vodnikov Vršac, 2194 m, Slovenija (28.07.2011)

Medtem ko sta se Boris in Boštjan potepala po Monte Rossi, se nas je nekaj članov društva potepalo po Julijskih Alpah. Na turi se nam je pridružilo še nekaj „simpatizerjev“ društva (Jelka, Andreja, Stane, Peter, Marjana in Nina) in skupaj smo iz planine Blato krenili proti Prehodavcem.
Pot nas je najprej vodila do planine pri Jezeru kjer smo imeli krajši postanek. Nadaljevali smo do planine Dedno polje ter od tam do koče pri Triglavskih jezerih. Pri Triglavskih jezerih so se že pričeli kazati prvi nevihtni oblaki zato se dolgo dolgo nismo obotavljali. Nadaljevali smo v smeri Zasavske koče na Prehodavcih, ki stoji na višini 2017 m.
Od koče pri Triglavskih jezerih smo krenili mimo umetnega jezero Močivec, ki je vir pitne vode pri koči. Pot nas je kmalu pripeljala do največjega Triglavskega jezera Ledvice. Pot jezero obide po desni strani čez obsežna melišča. Lepa visokogorska pot nas nato pripelje do naslednjega Zelenega jezera, ki ima značilno zeleno barvo. Od Zelenega jezera smo nadaljevali po levi poti v smeri zasavske koče (desno Hribarice). V zasavski koči na Prehodavcih, ki je bil cilj tistega dne, smo imeli rezervirano prenočišče. V popoldanskih urah je pričelo močno deževati in koča je bila kmalu polna premočenih planincev, ki se niso morali vrniti v dolino. Večer je minil v sproščenem vzdušju in ob 22. uri smo se odpravili spat. Zjutraj ob petih, sva z Branetom že krenila proti Vodnikovem Vršacu, ki je od koče oddaljen uro hoda. Iz vrha gore, katere navpična severna stena meri v višino skoraj 1000 metrov, so bili prekrasni razgledi na vse najviše vrhove Julijskih Alp. Na vrhu sva se skoraj dve uri nastavljala sončnim žarkom, nato pa se po isti poti vrnila v kočo. Pojedli smo še zajtrk in se odpravili nazaj v dolino.

Zoran Dular