Triglav, 2864 m, Slovenija 
(30.06.2012)
Tokrat smo se člani ŠDGB podali na pot iz doline Zadnjice; izbrali smo pot Zadnjica - Luknja - Plamenice (Bambergova) - Triglav - Kredarica - Planika - Dolič - Kanjavčeve police - Prehodavci in sestop v Zadnjico. Na pot smo zaradi napovedanega vročinskega vala krenili že zelo zgodaj, tako da smo ob 5 uri že veselo korakali po dolini Zadnjice. Počasi smo se vzpenjali proti Luknji in z vsakim metrom višine je postajalo manj vroče in soparno. Po dobrih dveh urah se nam je na sedlu odprl pogled v dolino Vrat in okoliške vršace. Spet smo z veseljem zrli skozi Luknjo v Zadnjico, kot se radi pošalimo.. Na sedlu je razpotje, kjer se ločijo poti. Desno vodi zelo zahtevna pot v smeri Triglava, levo vodi pot na Bovški Gamsovec, naravnost navzdol se odpira pogled na Vrata, skozi Luknjo pa vidimo prehojeno pot proti Zadnjici in Trenti. Pot v nadaljevanju postane zelo zahtevna zato si nadenemo čelade in se pripravimo na skoraj navpični vzpon ob jeklenici. Ko preplezamo začetno steno se pot rahlo položi in pot postane nekoliko manj adrenalinska. Pravi poligon za amaterske fotografe. Vršaci, Triglav, cvetja in trave.. Po telovadbi na jeklenicah se ustavimo na Sfingi, kjer si ogledamo kline "mesarje", ki so ostali od plezalnih navez. Po krajšem počitku se odpravimo na obisk k Lojzu, ki je uradno najvišje stanujoči Slovenec, nato pa po melišču, mimo Triglavske škrbine in po krušljivem grebenu na vrh Triglava. Sledi spust proti Planiki in počitek. Naslednje jutro se po zajtrku odpravimo proti Prehodavcem. Izbrali smo zelo zahtevno pot čez Kanjavčeve police, ki je po mojem mnenju ena najlepših poti v teh koncih. Pot čez Kanjavčeve police je speljana po naravnih prehodih, kjer so v stiku mehkejše in trše kamnine. Izpostavljenost pa je mestoma na zelo ozkih policah velika. Dodatno težavo predstavlja še naložen grušč in ostanki snega, zaradi katerega je potrebno stopati zares previdno. Vseeno je hoja po tej poti čisti užitek, saj je razgled ves čas čudovit. Pot smo nadaljevali proti Zasavski koči na Prehodavcih, z lepimi pogledi na Jezero pod Vršacem. V koči zasluženo pivo(a,e,i,o,u) in čaj.. , po pavzi pa spust v dolino in vročino. Po nekaj urah smo bili spet v Riti (Zadnjica+vročina). Sledil pa je vesel povratek domov preko Vršiča, kjer smo srečali nekaj starih znancev, kar pa ni več stvar tega opisa...
B.MARJETIČ
Priprave na vzpon
Prvi sončni žarki, vroče bo...
Luknja vse bližje, na 1800m ni več tako vroče.
Pogled na prehojeno pot.
Strm vzpon ob jeklenicah.
Kr "luftig" zadeva, tukaj gre zares.
Še malo telovadbe po grebenu Plamenic.
V daljavi že vidimo Sfingo in Triglav.
Ekipa nad Sfingo.
Robi potepuh, podaj nam roko.
Brum, ti lenuh, hitreje za nami.
Nad Sfingo.
'lej ga. "mesar".
Pri Lojzetu doma.
Vrh Triglava, vreme enkratno.
Branko, Boštjan, Boris, Ladi, Robi, Boštjan
Naslednje jutro na Doliču.
Borisov "solo" vzpon na bližnje vršace.
Vstop v Kanjavčeve police.
Poličke, poličke.
Če ne boš priden, te spodaj čaka teta Pehta.
Čudovit pogled na jezero.
Koča na Prehodavcih.
Studenček ob poti, zadnja postaja pred spustom v neznosno vročino.
Krog je sklenjen, spet pri avtu, vročina neznosna (se zavemo, da smo spet v Riti), še sreča,
da je v bližini potoček, kjer se ohladimo in na pot domov.
