Jalovec, 2645 m, Slovenija

(18.-19.10.2013)

Za vikend se je obetalo lepo vreme, zato smo se odločili, da se povzpnemo na Jalovec. V petek po službi smo se odpeljali v Planico. Že z doline smo videli, da so vrhovi nad 2000 metri precej prekriti s snegom. Nas to ni skrbelo, saj smo s seboj imeli vso zimsko opremo. Do bivaka pod Kotovim sedlom smo prispeli po treh urah hoje, okoli 19. ure, ko se je izza gora ravno prikazala Luna. Pogledi na obsijane vršace so bili čudoviti! Jasna noč je obetala lep dan. Kmalu smo zlezli v spalne vreče. Zjutraj smo proti Jalovcu krenili okoli 7.ure, ko so se prikazali prvi sončni žarki. Do višine okoli 2000 metrov je šlo brez cepina in derez, višje pa brez njih ne bi šlo. Snega je bilo ponekod tudi meter. Ker vzpon iz Kotovega sedla zaradi zahtevnosti ni običajen za zimski pristop na Jalovec, smo imeli kar nekaj „problemov“. Zlasti so bile izpostavljene prečke, kjer je bila potrebna velika mera previdnosti. Do vrha smo zaradi lažjega prehoda morali za cca 10 metrov opraviti spust z vrvjo. Zadnjih cca 100 višinskih metrov pa smo ubrali direktno smer s pristopom na sam vrh. Na vrhu je močno pihalo, zato smo naredili fotko in se spustili do Jalovčevega ozebnika. Spust do ozebnika ni bil enostaven. Skale so na južni strani slabše zalite s snegom, precej je bilo tudi ledu. V ozebniku je sneg popolnoma zbit, zato je bil skoraj celoten spust „ritensko“. Paziti je potrebno tudi na padajoče kamenje iz obeh strani ozebnika. V dolino smo prispeli v poznih popoldanskih urah.

Z.DULAR

Tamar in Jalovec.