POHOD BREG - LISCA - BOHOR (11.02.2012)

 

Letošnji pohod je bil pravo nasprotje lanskemu! Če pomislim, da smo lani lahko opazovali celo čebele, kako so obletavale cvetove teloha, je bil letošnji pohod prava borba z vremenom. Že od prve ure zjutraj, ko smo se še prebujali iz toplih domov je padal sneg.

Zjutraj, na železniški postaji, je bilo kar nekaj stopinj pod ničlo, ko smo sedeli v čakalnici. Ob 05:16 smo se vkrcali na vlak za Breg.

Vas Breg je še spala, ko so začele pod nami škripati stopinje. Nekaj se nas je med potjo celo dodatno obleklo, kar je poleg snega še dodobra vlekel veter. Do koče na Lisci smo porabili vsaj pol ure dlje kot ponavadi, saj gaz ni bila narejena, ali pa jo je čez noč veter zasipal s snegom. Tam smo pozajtrkovali in čez čas počasi nadaljevali naprej. Letos ni bilo nobenega razgleda na Alpe, saj se je videlo le toliko, kolkor je dopuščal sneg, ki je padal. Brumu je celo zamrznila jakna, ki je bila malo prešvicana... Enkrat je sneg padal levo, enkrat desno, na vsakem grebenu je brilo, da so se nam na obrveh delale sveče!

Na postaji.

Se bo treba še obleči!

Dviganje, od Lisce naprej.

Razmere...

Veter je odnesel vse, kar je bilo na vrhi grebena.

Idila.

Ponekod so bili zameti do pasu.

Pri Zupani je bila naslednja postaja, kjer je bil počitek še kako dobrodošel in malo toplega čaja se je spet prileglo. Potem pa v dolino, v gostilno Pipan.

Navzgor je bilo spet treba; tokrat na Zabukovje nad Sevnico in Mrzlo planino. vmes sta naju počakal Jos in ata Jože, ki sta s seboj prinesla nekaj kuhanega vina. Jos letos ni šel poleg.

Spet borba z visokimi zameti.

Malo malice in gretje pri Pipanu.

"Daj še, Jos!"

"Ma ne... Sonce!"?

Nato pa se je začel tisti del, ki se vsako leto najbolj vleče - to so Zaloški travniki. Vsi smo bili že malo utrujeni, ko nas je počasi začela loviti noč. Srečali smo tudi pohod XIV. divizije, ki je bil letos v bolj skrčeni obliki kot lani, ko smo jih po poti srečevali vsega kar pol ure. Sledil je še skok na Javornik (1023 m). V kočo na Bohorju smo prispeli že v trdi temi, na zaslužen golaž... Letos pa je bil konkreten pohod, ki je od nas zahteval malce več.

Pohodniki XIV. divizije.

Bili smo (Tončkov dom) z leve: Boštjan, Ladi, Branko, Robi, Šani, Zoran in Matej.

M.BREZOVŠEK

mouseover