PRVA POMOČ V GORAH

Čeprav je pohodništvo prečudovita zadeva in dasiravno so gore pravi raj, pa nas na vsaki poti lahko doleti tudi kaj takega, česar si ne bi želeli. Zato je dobro, da vemo, kakor ravnati pri najpogostejših poškodbah.

Poškodbe kože in skeleta
So verjetno najpogostejše med vsemi. Rano vedno najprej dobro očistimo. Če pri roki nimamo čiste vode, pustimo, da iz nje nekaj trenutkov teče kri, kar jo bo vsaj za silo očistilo. Ran ne spiramo z alkoholom (še posebno ne s tistim iz pijač) in jih tudi ne posipamo z antibiotiki ali dezinfekcijskimi praški. Nato zaustavimo krvavitev. Če rana močneje krvavi, jo moramo kompresijsko prevezati. To pomeni, da jo najprej prekrijemo z gazo, nekajkrat ovijemo s povojem (ali trikotno ruto), nato na rano postavimo kako leseno ploščico ali podoben trd predmet in povijemo do konca. Pazimo, da ne povijemo pretesno in ne oviramo krvnega obtoka v poškodovanem delu.

Če rana ne krvavi preveč, jo po čiščenju prelepimo z obližem. Sploh za odrgnine so najprimernejši obliži »second skin« (npr. OpSite Flexi Grid), ki čez rano naredijo film in zmanjšajo možnost okužbe. Seveda so primerni tudi običajni obliži ali preveze.

Poseben primer so ugrizi živali. Taka rana je močno kontaminirana z bakterijami, ki izvirajo iz sline živali. Zlato pravilo je, da jo najprej zelo agresivno in dobro izpiramo z najčistejšo tekočino, ki jo imamo pri roki. Nato jo rahlo obvežemo ali pa pustimo na zraku. Takih ran zaradi zapletov z infekcijami nikoli ne zapiramo!
Po vrnitvi domov je pametno obiskati zdravnika in preveriti, kdaj smo bili nazadnje cepljeni proti tetanusu.

Pri zlomih je osnovna prva pomoč jasno imobilizacija. Kaj bomo uporabili kot imobilizacijsko sredstvo, je odvisno od naše izvirnosti (veje, lesene ploščice ...). Za bolj organizirane skupine in daljše odprave so primerni t. i. »SAM splints«, aluminijasti trakovi, ki so obdani s peno, so lahki in jih lahko zvijemo v majhen zvitek, ko jih ne potrebujemo. Ud načelno imobiliziramo prek dveh sosednjih sklepov (razen gležnja in zapestja). Tehnike imobilizacije so sicer nekoliko intuitivne, vendar je znanje pametno od časa do časa obnoviti. Pri zlomih bodimo pozorni na morebitne notranje krvavitve (odsotnost pulza stran od zloma) ter poškodbe živcev (mravljinčenje, odsotnost občutka za dotik).

Bolezenska stanja in prva pomoč
Pri diabetikih, ki se zdravijo z inzulinom, se ob premajhnem vnosu hranil ob naporu lahko pojavijo znaki hipoglikemije (zmanjšane vrednosti sladkorja v krvi). Znaki, na katere moramo biti pozorni, so hladna, potna koža, drgetanje, zmedenost, lakota. Lahko tudi izgubijo zavest. Če vemo, da gre za diabetika, se moramo na omenjene znake hitro odzvati in mu dati nekaj požirkov zelo sladke pijače ali športni gel z ogljikovimi hidrati. Ko se stanje izboljša (navadno je to hitro), mora jesti. V hipoglikemičnem stanju nikakor ne vbrizgamo inzulina!

Tudi alergija na pike žuželk (največkrat čebel ali obadov) je lahko resna stvar. Alergična reakcija se lahko pojavi takoj ali pa z določenim časovnim zamikom. Znaki, na katere smo pozorni, so srbeči podplati in dlani, oteklina na mestu pika, slabost, zmedenost. V najhujši obliki alergije, ki ji pravimo anafilaksa, se pojavijo tudi težave z dihanjem in izgubo zavesti. Načelno imajo ljudje z znano alergijo na pike s seboj komplet zdravil, ki je sestavljen iz dveh tablet (antihistaminika in kortikosteroida) in (pri zelo hudih oblikah) epipena (injektor z adrenalinom).

Če reakcija ni huda, zadošča, da ob piku čim prej popijejo obe vrsti tablet. Ob res hudi reakciji pa je treba vbrizgati tudi adrenalin. Če greste na pot z znanim alergikom, je prav, da se o tem pogovorite pred odhodom in se poučite o uporabi.
Srčni bolniki ali ljudje z ishemično boleznijo srca ravno tako zaslužijo posebno pozornost. Pohod v gore zna biti telesno zelo naporen, zlasti v poletnih dneh, ko je vroče in soparno. Že tako slabše prekrvljeno srce je pri takih osebah zaradi napora in povečane potrebe srčne mišice po kisiku še bolj prizadeto in lahko pripelje do napada angine pektoris ali infarkta. Ob napadu bo gornik tožil o neprijetnem občutku ali bolečini v prsnem košu, ki lahko izžareva v roko ali čeljust. Navadno se pojavijo še slabost, bledica in hitro dihanje.

Pomoč mora biti hitra. Najprej ga postavimo v čim udobnejši, polsedeči položaj in ga pomirimo. Panika naredi veliko škode! Če gre za znanega srčnega bolnika, ima pri sebi najbrž nitroglicerinski sprej in tableto aspirina, ki naj jo takoj spije. Poleg tega mu pod jezik damo dva vpiha nitrospreja. Takega bolnika je seveda treba čim prej spraviti do zdravnika!

Piki kač
Čeprav so kače plahe živali, ki se človeku hitro umaknejo, se zgodi, da ob seganju pod skale ali v grmovje v samoobrambi ugriznejo. Dobro je, če kačo ob ugrizu prepoznate, ker tako pomagate pri poznejši terapiji. Če je bila strupena, se lokalni znaki delovanja strupa večinoma pokažejo po 30 do 60 minutah v obliki oteklin, rdečine, podkožnih krvavitev ter bolečine.

Žrtev vedno umaknemo na varno območje, jo posedemo in pomirimo ter čim prej prepeljemo v zdravstveno ustanovo. Pri tem pazimo, da se ne napreza preveč. Mesto ugriza imobiliziramo in poskrbimo, da leži pod nivojem srca. Rane ne zarezujemo, hladimo ali segrevamo in ne poskušamo z usti izsrkati strupa. Lahko si pomagamo z nežno prevezo nad rano, ki upočasni venski odvod krvi. Ob tem pazimo, da ne oviramo prekrvitve! Ravno tako žrtvi ne dajemo piti kave ali alkohola.

Udari strele
Največja nevarnost udara strele je takrat, ko se nevihta pripravlja in ne med samo nevihto. Če je časovna razlika med strelo in gromom manj kot 30 sekund, ste zelo ogroženi, zato je treba čim prej najti zavetišče. Tam počepnemo (ali se usedemo po turško), z rokami pokrijemo glavo in ušesa in počakamo, da nevihta mine (načelno čakamo na varnem še 30 minut po njej). S telesa ne odstranjujemo verižic in drugih kovinskih okraskov, ker nismo zaradi njih nič bolj ogroženi. Le približno 10 odstotkov udarov strele se konča s takojšnjo smrtjo zaradi odpovedi srca. Žrtev je treba takoj prenesti v varno zavetje (seveda ob tem reševalec ne sme ogrožati lastnega življenja) ter preveriti stanje zavesti, dihanje ter pulz (ki pa zna biti težko zaznaven, tudi če srce še vedno bije). Ob odsotnosti dihanja in pulza je treba takoj začeti oživljati. V vsakem primeru čim prej pokličemo na pomoč reševalce.

Torbica za prvo pomoč v hribih
Resda se pri obisku hribov otepamo vse odvečne teže, vendar moramo vseeno vzeti vsaj nekaj najnujnejših pripomočkov. Paket za prvo pomoč naj vsebuje: dve trikotni ruti, prvi in drugi povoj, samolepilni trak coban (dobite ga v lekarnah in se ga lahko uporabi tudi za imobilizacijo), nekaj obližev, termofolijo, nekaj zložencev, lekadol. Če ste diabetik, vzemite tudi kakšen športni gel z ogljikovimi hidrati. Če ste alergični na pike žuželk, nikakor ne pozabite na protialergična zdravila!

Robert Hajdinjak, dr. med.